GLASBA

Rokeri S Moravu: Rokeri s Moravu (1980)

Evo jih, narodnjaški odštekanci, ki so celo Jugoslavijo osvojili in navdušili s svojimi parodičnimi in zafrkantskimi komadi in dejansko izumili čisto svoj glasbeni stil. Kot da bi Top Listo Nadrealista spremenili v muziko, če prav pomislim. Člani skupine so seveda nastopali pod psevdonimi in na odru svoje vloge in poslanstvo odigrali več kot izvrstno. Šumadijski narodnjaški pop rock country, ali če hočete, Rokeri s Moravu style. In tukaj je njihov album iz začetka osemdesetih, kjer je tudi zelo zabavna Oglasno kolo. Totalni odklop in esenca tega, kar so ti fantje počeli skozi celotno kariero. Ali pa Moj se pevac spanđo sa tvoju kokošku. Še ena norija in skeč skozi pesem. Pred davnimi leti mi tile fantje niso preveč dogajali, saj nisem štekal štosa in sem jih pač jemal le kot glasbeno bedarijo. Mi je pa zdaj seveda več kot jasno, kako zelo prebrisani so bili. In kako zelo dobre finte so izvajali. Da mi je žal, da sem nekaj vinilk pred leti vrgel stran, raje ne bom govoril. Da sem vesel, da je vsaj ena znova pri meni, pa prav tako veste.

Advertisements
GLASBA

Star Fever (1978)

Izjemna kompilacija dobre muske, kjer prepevajo tudi Elton John, Smokie, Hot Chocolate, Commodores in recimo Patti Smith. Veliko je bilo takšnih plošč pred leti, zato je škoda, da so potem nekako zamrle. To je plošča, ki jo rukneš na gramofon in imaš pred sabo celo dekado znanih hitov. Več kot super, da jo imam v svoji kolekciji.

RECENZIJE

Click (2006)

click

Twilight Zone. Click, zagotovo eden najbolj kvalitetnih filmov Adama Sandlerja doslej, za razliko od njegovih prejšnjih komedij ne igra na prvo žogo. No ja, igra le polovico, nakar začne razmišljati in vrtati zelo globoko. Vse tja do ene izmed epizod Zone somraka, kjer je imel nek moški možnost, da zamrzne čas. Ga spet pognati naprej in spet zamrzniti po mili volji. Vse do trenutka, ko je Ameriki grozila atomska bomba in je čas ustavil tik pred eksplozijo. Potem je imel seveda dve možnosti, da pritisne play in umre skupaj z vsemi ljudmi, ali da pusti pause in ostane sam do konca življenja. Click jasno da ne gre tako daleč, saj se osredotoči na osebno življenje možaka po imenu Michael Newman (Adam Sandler), pridnega in delovnega reklamnega agenta, ki ga jebejo daljinci. Ki ne more razumeti, da ima vsaka stvar svoj daljinec. In ki vedno zagrabi napačnega ter izgublja živce. Nič čudnega, da želi nekaj več. Da želi univerzalni daljinski upravljač, kjer bo z enim samim klikom uredil zadeve. Kjer bodo televizija, radio, garažna vrata in ventilator delali z enim gumbom, kjer ne bo več nobene zmešnjave in kjer ga bo imela ženka Donna (Kate Beckinsale) še bolj rada kot prej. Okej, toda naš Mike nima pojma, da je dušo prodal hudiču, angelu smrti, ki ga seveda igra Christopher Walken in ki mu podari univerzalni daljinec. Tako zelo univerzalnega, da lahko klika tudi svoje življenje. Da se spremeni v posebno DVD izdajo, kjer posamezna poglavja napoveduje James Earl Jones. Kjer lahko previja, ustavlja, jemlje zvok in prestavlja svoje življenje. Svojo prihodnost in posamezne dogodke. Ko ga žena nadira, stisne mute. Ko se mu mudi v službo, stisne fast forward. Ko ima nahod, preskoči nekaj prizorov. Ko hoče zabavo, spremeni jezik. Ko se želi režati svojemu šefu (David Hasselhoff), pride prav wide screen. Ko se mu ne ljubi seksati, pa je znova aktualna tipka za hitro previjanje. Jasno, njegovo življenje postane enostavno, učinkovito, boljše in univerzalno. Kot daljinski upravljač. Kot posebna DVD izdaja z vsemi dodatki in komentarji režiserja. Dobro, toda kaj ko Mike pretirava in ko začne daljinec razmišljati po svoje. Ko si zapomni njegove želje in njegov difolt. Ko ga previje v prihodnost in mu vzame leta. Ko lahko preteklost gleda le med posebnimi DVD dodatki. Ko se zave, da je zavozil in pozabil, da je čar življenja ravno v tem, da je zakomplicirano in polno problemov. Tako je, Adam Sandler je končno posnel zares dober film, še boljši od Punch Drunk Love, iz katerega se lahko vsakdo izmed nas nauči kaj koristnega.

Ocena: 7/10

RECENZIJE

Captain America: The Winter Soldier (2014)

CaptainAmerica

Marvelovi junaki so povsod. V solo filmih, v skupnih filmih, v tv serijah, v risankah. Čisti overdose, vam rečem. Eni dobijo dobre filme, drugi slabe, tretji ostanejo nekje vmes. In Captain America je leta 2011 dobil tako zelo posran film, da sem nad njim povsem obupal in mi je bilo malo mar, če bo kdaj dobil še nadaljevanje. Kot pri Thoru, ki je bil v svoji prvi pustolovščini ravno tako totalni bullshit. Jp, Captain America in Thor sta bila brez dvoma daleč najslabša Marvelova filma, zato sem resnično prepričan, da nova dva filma situacije ne bosta kaj dosti spremenila. Zmotil sem se. Naprej pri drugem Thoru, ki je bil dosti boljši od prvega, zdaj pa še pri drugem Captain Americi, ki je dejansko zelo dober akcijski film. Ki je eden boljših Marvelovih filmov ever, če povem še bolj direktno. Napet, dinamičen, adrenalinski, uživaški, frajerski, gledljiv, zabaven in tak, da nas spomni na nekaj kultnih paranoja trilerjev iz sedemdesetih, kjer je bil glavni tudi Robert Redford, ki sedaj po sto letih spet igra v uspešnici. Dobra akcija, res. Tudi izven Marvela, pa seveda za vse Marvel fane, ki bodo uživali sto na uro. Itak, Chris Evans je spet naslovni junak, Scarlett Johansson je tako kot v The Avengersih še enkrat Natasha Romanoff, za sovražnike, Black Widow, Anthony Mackie se zabava v vlogi Sama “Falcon” Wilsona, Samuel L. Jackson pa ima kot Nick Fury tokrat presenetljivo veliko in pomembno vlogo in ni le za gušt kot v nekaterih drugih Marvelovih filmih. Drži, Captain America se je po poraznem debiju spremenil v resnega plejerja, ki tolče tudi izjemne finančne rezultate, če mu pogledam skozi prste, pa lahko rečem, da sem potihem postal celo njegov fan. Eto, to pa delajo dobri filmi.

Ocena: 8/10

GLASBA

Janez Bončina-Benč: Ob Šanku (1983)

Najprej sem ga imel na številnih vinilnih kompilacijah iz raznih festivallov, kjer je bil v sedemdesetih ultimativna stalnica, zdaj pa sem končno dobil še njegovo legendarno ploščo Ob šanku, ki je verjetno nekaj najboljšega, kar lahko ponudi slovenska glasba v osemdesetih. Drži, ostali slovenski pevci in skupine so takrat nažigali pop, legendarni in kultni Benč pa je ostal pri kvalitetnem soulu in funku ter pop dodal le za ščepec, da je ujel potreben mainstream. Vrhunska plošča, res. Tako pri besedilih, ki jih je, če se ne motim, pisal Brane Kastelic, kot tudi glasbeno in seveda v Benčevi nepozabni seksi interpretaciji, ki mi je sedla od dneva ena in za vedno. Benč je ikona slovenske glasbe. Če to ni jasno, bog pomagaj. Slavo in priljubljenost je ujel že v šestdesetih, ko sta s Tomažem Domiceljem orala ledino slovenskega in jugoslovanskega rocka, ko je postal član skupine Mladi levi pa se je itak zapisal med legende in na novo izumil rock muziko, ki je bila takrat za slovenske muzikante še precej tuja. In pozor, ko je v osemdesetih na sceno usekal s tole mojstrsko ploščo, je bil tako zelo popularen, da ga je Pepsi Cola vtaknila v reklamo s Tino Turner. Grem stavit, da jo je poseksal. Če je ni, pa je ona njega. Tu ni nobene dileme. In tukaj je Ob šanku, kjer so tudi Ta noč je moja, Maja z biseri, Gvendolina, Čarodej, ikonična Ob šanku in socialno angažirana Navali narod na gostilne, pa še kaj se najde. Prelomna plošča, vsekakor. In tako zelo vrhunska, da še danes komaj verjamem. In če se še enkrat vrnem na Tino Turner. Upam, da ji je Benč zarolal vse te komade, da ji je bilo takoj jasno, kakšni frajerji smo Slovenci.

GLASBA

Queen: Greatest Hits (1981)

Evo ga, mitski Greatest Hits skupine Queen, ki so ga do danes prodali v več kot petindvajset milijonski nakladi, kar ga uvršča med najbolj prodajane albume vse časov. Kako tudi ne, ko pa so gor vse največje uspešnice od leta 1981. Prav imate, tole ni le Greatest Hits od Queenov, tole je Greatest Hits glasbe na splošno. Odlična plošča, ki človeka ponese nad oblake, kjer ga seveda čaka Freddie Mecury s svojim fenomenalnim vokalom in karizmo, ki šprica tudi iz same plošče, ko se vrti na gramofonu. Res je, ko rolaš Queene, Freddie, Brian, John in Roger skočijo iz plošče in začnejo nažigati v tvoji sobi. Nepozaben nabor pesmi, kjer je vsaka zase glasbena mojstrovina in ultimativna kultna roba. Tudi Flash, jebentiš. Da o We Are the Champions, Another One Bites the Dust, We Will Rock You, Somebody To Love, Don’t Stop Me Now, Killer Queen in seveda Bohemian Rhapsody niti ne začnem govoriti. Prav imate, Queeni so bili vedno over the top, a na tako poseben in enkraten način, da jih moraš imeti rad in da se ne čudim, da so postali eden izmed najbolj uspešnih ter priljubljenih bendov na svetu. Tudi po zaslugi Freddieja, seveda. In njegovega vokala, ki mu res ne boste našli para, pa če se boste še tako trudili. Jup, tole je vinika, ki jo moraš imeti doma, saj je v nasprotnem primeru bolje, da gramofon vržeš skozi okno. Je pa res, da močno pogrešam Love of My Life.

GLASBA

Johnny Cash, The Kinks, Željko Bebek, Ringo Starr, The Beatles, Louis Armstrong

Legendarni Johnny Cash ponudi vrhunsko mini ploščo iz leta 1969, kjer sta nepozabni A Boy Named Sue in San Quentin. V živo iz aresta San Quentin, seveda, kar je takšna norija in kultna zadeva, da človek komaj diha. Cash se norčuje iz pravosodnega sistema in spodbuja kaznjence, ki mu seveda jedo iz roke in se divje zabavajo. Ali kot pravi v zadnji kitici: “San Quentin, may you rot and burn in hell.” Divjak, res. Da o zezanju z A Boy Named Sue niti ne začenjam govoriti. Res ikonska plošča, ki jo je enostavno treba imeti doma.

Tudi The Kinks so fajn. Britanska rock zasedba, ki je ujela slavo v šestdesetih in skupaj z The Beatles izvedla invazijo na ZDA. Plošča je iz leta 1966, na njej pa sta Sunny Afternoon in I’m Not Like Everybody Else. The Kinks, brez katerih ne bi bilo Oasis in Blur, so pridali več kot 50 milijonov plošč, že v šestdesetih pa so se slišali kot začetniki brit popa, ki je vzletel šele v devetdesetih.

Jup, Željko Bebek, zvezda Bijelog dugmeta, je že v sedemdesetih tu in tam rad zajadral malo solo. Leta 1976 je zapel komada Milovan in Goodbye, Amerika, ki sicer nista slaba, sta pa daleč od klasik Dugmeta, pa čeprav je bil avtor ravno tako Goran Bregović. Očitno je Bebeku dal material, ki je bil za Dugme preslab.

Prav imate, It Don’t Come Easy iz leta 1971, je bil prvi single, ki ga je Ringo Starr izdal po razpadu The Beatles. In tudi njegov najbolj uspešen ter prepoznaven, seveda. Da mu ga je pomagal napisati George Harrison, seveda ni najbolj znan podatek. Dobra plošča, na kateri je tudi pesem Early 1970, kjer Starr razlaga o razpadu svoje legendarne skupine.

Drži, v tej rundi malih plošč so tudi The Beatles s svojim leta 1964 izdanim komadom I Feel Fine. Z orjaškim hitom, ki je zasedel prvo mesto v Britaniji in v ZDA, kjer so ga prodali v skoraj milijon in pol primerkih. Na drugi strani plošče je tudi She’s a Woman, ki ga lahko slišite tudi v filmu Help.

Pa končajmo z mitskim Louisom Armstrongom in njegovo verzijo pesmice The Bare Necessities, ki ste jo lahko slišali v Disneyjevi risanki The Junge Book, kar pomeni, da datira v leto 1968. Lušten komadek, vsekakor. Plus Tutti’s Trumpets na drugi strani. Fina plošča, ki jo je enostavno treba imeti doma.