Filmi Kena Russella so vedno nekaj posebnega, ne nujno dobrega, vsekakor pa zelo drugačnega, izvirnega in nenavadnega. No, tale je dober, pravzaprav zelo dober, če prav pomislim, neka taka parafraza kultnega Toma Jonesa, ki ga je v šestdesetih posnel Tony Richardson. Jp, tole je Tom Jones kot bi ga posnel Ken Russell, zelo navihana, simpatična, zabavna, očarljiva in izjemno gledljiva zgodbica o mladem dekletu (igra jo izvrstna Sammi Davis), ki se najprej zaplete v intimno romanco s svojo učiteljico (Amanda Donohoe), nato se zacopa v postavnega vojaka, nakar tudi sama postane učiteljica in mora prenašati izpade pohotnega ravnatelja (Jim Carter). Izjemno pestra in razgibana štorija o odraščanju (mamo igra Glenda Jackson, strica pa David Hemmings v svoji verjetno najboljši vlogi kariere), ki gledalca zagrabi na prvo žogo in ga ne spusti vse do odjavne špice. Dejansko dokaj običajen Russell, če sem iskren, a vendarle posnet na edinstven način in v špuri prej omenjenega Toma Jonesa.
Ocena: 8/10
IZTOK GARTNER IN NJEGOV FILMSKO GLASBENI SVET 