Killers of the Flower Moon (2023)

Killers of the Flower Moon, po naše, Morilci cvetne Lune, najnovejši in ekstremno dolg, no ja, predolg film mojstra Martina Scorseseja, verjetno najboljšega še živečega režiserja na svetu, je velik, pomemben, veličasten, kompleksen, mogočen in zahteven celovečerec, ki pa žal ne dosega njegovih najboljših filmov, saj ga občasno zmatrajo malce sterilna dramaturgija, fatalno dolga minutaža, kjer bi lahko kar nekaj prizorov ostalo na montažnem pultu in bi Scorsese s tem dobil boljši tempo in konstantnejšo dinamiko, občasno nekoliko neprepričljivi momenti, dialogi in zapleti, ter malce površna in preveč karikirana igralska predstava nekaterih članov igralskega ansambla, recimo Brendana Fraserja, ki kot odvetnik Hamilton v film prileti v zadnji petini in je tam samo zato, da s svojo histerično predstavo pokvari kvaliteto dogajanja. Na trenutke se igralsko malček zalomi tudi Leonardu Di Capriu, glavnemu junaku, ali če hočete, anti-junaku Ernestu Burkhartu, ki se vrne domov v Oklahomo iz bitk prve svetovne vojne in pade pod vpliv svojega gizdalinskega, vplivnega in pokvarjenega strica Williama Haleja, za prijatelja, Kinga, ki ga seveda vrhunsko odigra Robert DeNiro. Di Caprio in DeNiro skupaj v filmu Martina Scorseseja, jebentiš. Ultimativni dream team zares velikega filma, ki traja skoraj tri ure in pol, kar je jasno, saj se Scorseseju ne mudi. In bi rad resnično zgodbo indijanskega plemena Osage, ki najde nafto in postane plen pohlepnih belcev, res pokazal precizno, zahtevno, globinsko in tako, da zagrabi vse zorne kote dogajanja, kjer je tudi rojstvo FBIja, ki v Oklahomo končno pošlje svojega agenta Thomasa Brucea Whitea (igra ga Jesse Plemons), ki začne iskati razloge in krivce za smrt številnih članov plemena Osage, kjer so tudi sestre in mati glavne junakinje Mollie Kyle (doživeto jo odigra Lily Gladstone), Osaginje, s katero se poroči Burkhart. Killers of the Flower Moon, sicer ekranizacija romana Davida Granna, ki sta jo v scenarij spremenila Scorsese in Eric Roth, je krimi vestern, no ja, anti-vestern, pa triler kriminalka in zgodovinska drama. Pa tudi srhljivka, če hočete, saj nesrečni Osagi padajo kot gobe po dežju. Kot padajo mafijske žrtve v vseh treh Botrih, jebentiš. Šokantna resnična zgodba, ki jo je bilo treba povedati naglas. In dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko so bili Osagi zaradi nafte najbolj premožno ljudstvo na planetu. Vse dokler jih niso začeli sesuvati belci, na čelu s Haleom, ki je tako prebrisan in svinjski, da celo Osagi nimajo pojma, da dela proti njim. In da prav on stoji za vsemi temi umori, kjer mu pomaga celo mesto, na čelu z Burkhartom, ki je itak bebček brez hrbtenice. Killers of the Flower Moon ima nekaj napak, toda nobena ni usoda, zato kot celota uspe prepričati in zagrabiti gledalca. Še posebej v zadnji petini, ki je najmočnejša in najbolj učinkovita.

Ocena: 7/10