Tale disko grozljivka in Netflixov kratkič mi je pred oči padel povsem po naključju. Vizualno je dober in karizmatičen, pa tudi ideja tekmovanja v disko plesu, za katerim se skriva šokantna zgodba para, ki mu hoče nerojenega otroka ukrasti zlobni demon, ni slaba. Je pa škoda, da sta režija in dramaturgija na precej površnem nivoju, pa da je bilo za posebne efekte na mizi premalo denarja.
Ocena: 5/10
Gledljiva in dinamična mešunga nadnaravne grozljivke in komedije, ki pa žal ne ujame pričakovanega presežka in se potopi pod težo klišejev podobnih filmov kot so Ghostbusters, The Frighteners, High Spirits, Casper, A Haunted House, Ghost in še marsikaj, kar vam pade na pamet. Pač strošen žanr, povedano na kratko. Še posebej, če gledalcu ne ponudiš kaj posebej novega in izvirnega. No, David Harbour je kot duh Ernest, ki straši in zafrkava nove stanovalce stare bajte (očeta Franka igra Anthony Mackie, mamo Melanie Erica Nash, sina Kevina pa Jahi Winston), zelo fajn, pa tudi zgodba teče gladko, spolirano in aktualno, saj ata Frank Ernesta butne na YouTube in razmišlja o zaslužku, medtem ko bi mu sin Kevin rad pomagal razvozlati zajebano preteklost. Režiser in scenarist Christopher Landon, sicer specializiran za grozljivke in komične grozljivke, začne dobro, samozavestno in suvereno, potem pa se malce izgubi in ni čisto prepričan, v katero smer naj zapelje svoj film. Plus Jennifer Coolidge.
Ocena: 6/10
Double Trouble, ki so ga pri nas vrteli kot Štiri pesti proti Riu, je luštna, gledljiva, zabavna in sproščujoča kriminalna komedija zmešnjav, kjer v prvi vrsti seveda stojita Bud Spencer in Terence Hill. Tokrat v dvojni vlogi, kjer nesramno bogata brata Coimbra najameta dvojnika, da bi se v miru skrila pred zlobneži, ki jima strežejo po življenju. Spencer & Hill se v dvojni vlogi znajdeta zelo dobro in dejansko pokažeta solidne igralske kreacije, njun hišni režiser Enzo Barboni pa kot vedno spretno zmeša akcijo in klasični slapstick. Je pa tole predzadnji skupni film tega izjemno popularnega in uspešnega dueta, če pozabimo mini vrnitev sredi devetdesetih.
Ocena: 7/10
Today We Kill… Tomorrow We Die!, v italijanskem originalu, Oggi a me… domani a te, po nekod znan tudi kot Today It’s Me… Tomorrow You!, je izjemen, karizmatičen, gledljiv, nalezljiv in prepričljiv špageti vestern v režiji debitanta Tonina Cervija, ki mu je scenarij pomagal napisati legendarni Dario Argento, sicer svetovni prvak grozljivk. In tukaj je Bill Kiowa (igra ga Brett Halsey aka Montgomery Ford, kralj evropske B produkcije), po krivem obsojeni kavboj, ki nabere ekipo odpadnikov, da bi se maščeval zloglasni tolpi hinavskega Jamesa Elfega (igra ga zvezdniški japonski glumac Tatsuya Nakadai), ki mu je hladnokrvno umoril indijansko dekle in ga spravil za zapahe. In pozor, Kiowa v svoje vrste povabi tudi O’Baniona, ki ga igra nihče drug kot Bud Spencer, tokrat z umetno brado, Francisa “Colta” Morana, ki ga igra nihče drug kot William Berger, ameriški glumac, specializiran za špageti vesterne, in Jeffa Miltona, ki ga igra nihče drug kot Wayde Preston, še en ameriški zvezdnik, ki je občasno zašel v evropsko vestern produkcijo. Pestra druščina, vsekakor, ki jo režiser Cervi perfektno sestavi v celoto in gledalca navduši tudi z atmosfero in dinamiko.
Ocena: 8/10
Expend4bles zgleda tako, kot da bi ga sestavili iz prizorov, ki so v Expendables 3 ostali na montažnem pultu in niso bili primerni niti za blooperje, kaj šele za extended cut. To, kar je bilo pri prvih dveh Expendablesih odlično, je zdaj obupno. Prva dva Expendablesa sta bila old school, ultimativni pornič za prave moške, zato je škoda, da je Expend4bles njuno popolno nasprotje in še slabši kot Expendables 3, ki je bil dosti slabši od prvih dveh. Expend4bles je napačna špura in napačna ideja. Zgolj dolgočasen, generičen, neprepričljiv, klišejski, nezanimiv in prazen akcioner, ki bi v devetdesetih romal direktno na televizijo, ali morda v dvd kotiček kake zaprašene videoteke. Expend4bles je mimostrel na celi črti in vseh frontah, kjer od prvih dveh filmov ni ostalo praktično ničesar. In kjer celo Sylvester Stallone aka Barney Ross raje umre že na začetku, kot da bi bil del tega sranja. Drži, Expend4bles je pač šov Jasona Stathama aka Leeja Christmasa, ki pa ga za jajca drži njegova seksi bejba Gina, ki jo igra Megan Fox, kar pomeni, da je tudi monumentalni mačo film zdaj le še feminizirana pizdarija. Gunner aka Dolph Lundgren za streljanje nasprotnikov seveda rabi očala z dioptrijo, namesto Antonia Banderasa pa presenetljivo dobro učinkuje njegov filmski sin Galan, ki ga igra Jacob Scipio. Prav imate, Banderas, ki je zadnja leta posnel cel kup zanič akcionerjev, trilerjev in kriminalk, se je temu filmu odrekel, kar je še en dokaz, kako zelo slab je. No, glede na to, da je film režiral Scott Waughn, ki je leta 2014 režiral tudi porazni Need for Speed, je rezultat pričakovan in jasen, pa tudi trailer ni kaj dosti obetal, če sem iskren. Dejansko nimam pojma, zakaj so ta film sploh posneli. In zakaj so imeli idejo, da bodo gledalci trznili na četrti del franšize, znane po legendah akcijskega žanra, če le ta ne bo imel več nobene nove legende in ga bodo raje reklamirali z new blood, kar je totalna oslarija, kjer se hitro izgubita tudi 50 Cent in Andy Garcia, ki itak nima pojma, zakaj je sploh v tej trapasti mineštri in filmu, ki pravzaprav nimam pojma, kaj hoče. Jup, Expend4bles je močno flopnil tako v ZDA, kot drugod po svetu, kar je kronski dokaz, da je resnično obupen film, ki ga sploh ne bi smeli posneti. Je pa škoda, da so mu hrbet na polno obrnili tudi v Sloveniji, saj je tudi malo naš zavoljo izjemne familije Cvetkov/Perko, ki se je res maksimalno trudila pri promociji in svojem delu kaskaderjev, koordinatorjev, dublerjev in tudi igralcev, če boste oči vrgli na peclje.
Ocena: 3/10
Druga Nuna, ki je kanček boljša od zelo slabe prve, se začne tam, kjer se je prva končala. Torej s sestro Irene (spet jo igra Taissa Farmiga), ki se zdaj skriva v italijanskem samostanu in jo po seriji skrivnostnih smrti po celi Evropi znova aktivirajo, da bi raziskala in ugotovila, kaj se dogaja. In kaj spet hoče zlobni demon Valak, ki ji je zagrenil življenje leta 2018. Itak, v prvi vrsti znova stoji tudi Frenchie aka Maurice (spet ga igra Jonas Bloquet), ki zdaj dela v neki francoski šoli in se spoprijatelji z mlado učenko in njeno materjo, kar pomeni, da z Irene kmalu prideta skupaj. Nuna 2, finančno zelo uspešna gotska nadnaravna grozljivka in multivesolje Conjuringa, kjer šov ukrade srhljivi kozel, je, povedano direktno, sila neprepričljiva, dolgočasna, zmedeno narejena, razvlečena, blesava in nepotrebna pizdarija, ki pa ima svoje oboževalce in konkreten fan base.
Ocena: 4/10
Drži, Bud Spencer je poleg duetov s Terenceom Hillom istočasno fural tudi zelo uspešno solo kariero in posnel kar precej zelo znanih, dobrih in uspešnih filmov. Tale je nekje vmes. Med dobrim in povprečnim filmom, kjer Spencer igra policista Alana Parkerja, ki se izdaja za prodajalca pralnih strojev, da bi stopil na prste zloglasnemu mafijcu Licutiju (igra ga sloviti Marc Lawrence, specializiran za vloge mafijcev in negativcev). In tukaj je lokalni plejboj in kradljivec zlatnine Tony Roma (igra ga kultni Tomas Milian), ki po naključju vidi mafijski umor, kar pomeni, da ga Parker uporabi za svoje prebrisane prijeme in da drug drugemu žreta živce. Thieves and Robbers, znan tudi kot Cat and Dog, in seveda kot Cane e gatto, pri nas pa celo kot Bud Spencer v akciji, je resda gledljiva in sproščena kriminalna komedija, ki pa jo zmatrajo klišeji in preveč povprečne scenaristične ideje, kar pomeni, da se izgubi med boljšimi filmi Buda Spencerja. Plus režiser Bruno Corbucci, brat še bolj slavnega Sergia.
Ocena: 6/10
Tudi v Sloveniji zelo legendaren film, če se spomnim prav, sicer pa italijanska verzija slovitega Rockyja, ki spretno in zelo prepričljivo zmiksa boks, komedijo in emocije. V režiji izkušenega Michelea Lupe, ki je prav s tem filmom, če se ne motim, zaključil svojo pestro kariero. Itak, v prvi vrsti stoji tokrat zelo doživeti Bud Spencer, ki igra nekdanjega boksarskega šampiona Buda Graziana, znanega kot Bomberja, ki na veliko prošnjo lokalnega športnega impresarija Jerryja (igra ga kulti komedijant in filmar Jerry Cala) pod svoje okrilje vzame mladega in zelo talentiranega boksarja Giorgia Desiderija (igra ga Stefano Mingardo), ki se bo pomeril z ekipo zloglasnega in nepoštenega trenerja in promotorja Rosca Dunna (igra ga resnični boksarski šampion Kallie Knoetze), ki je pred leti nokavtiral Buda Graziana. Bomber je gotovo eden najboljših Bud Spencerjevih solo filmov, ki gledalca zagrabi podobno kot Rocky, pa četudi ga zagreto kopira in obrača njegove klišeje. Plus italijanska manekenka in igralska debitantka Valeria Cavalli v vlogi Desiderijeve punce.
Ocena: 8/10
“What the fuck Happened?”se nekje na sredini svojega najnovejšega dokumentarca vpraša zloglasni Michael Moore, public enemy number one, ki na lastne oči spremlja zlom ameriškega gospodarstva, kjer se sesuje tudi gigant General Motors. Po njegovem se je sranje začelo že za časa predsednika Reagana, vrhunec pa je seveda prinesel George Bush, ki ga Moore spet vzame na piko. Nepremičnine, banke, borza in vse tisto, kar škripa čez lužo, je predmet tegale dokumentarca, kjer ima Moore spet nekaj izjemno svežih, drznih ter zabavnih idej. Še posebej, ko prikoraka pred banko, zahteva denar in ulico prelepi s policijskim trakom, rekoč, da gre za mesto zločina. Nič manj oster od Sicka, seveda ne tako prelomen kot Fahreinheit 9/11 in ne tako pogumen kot Bowling for Columbine, pa vendar dober, prepričljiv, gledljiv in tak, da nam da misliti. In da zaključimo, da je v Sloveniji stanje popolnoma enako ter da bi lahko Moore povsem isto zgodbo posnel tudi pri nas, le da bi namesto Motorsa pač obdelal Muro.
Ocena: 8/10
Živahna, prepričljiva, očarljiva, gledljiva, dobro odigrana in še bolje zrežirana (by Andrea Arnold) zgodba o najstnici, ki jo zmede prihod novega fanta njene matere. Katie Jarvis je Mia, malce jezna, nekoliko uporniška, pa vendar razigrana in simpatična petnajstletnica, ki ji manjka oče. Njena mama Joanne (Kierston Wareing) namreč nima pojma o vzgoji. Ali še bolje, nima časa za vzgojo, kar pomeni, da se raje ukvarja s svojim videzom, jo zmerja in klofuta, se z njo ne zna pogovarjati, hodi na zmenke in po stanovanju skače na pol gola. Pač mamica, ki ji je malo mar za hčerko in za stvari, ki jih počne. Prav zato je Mia glede na situacijo v bistvu okej punca. Mamila je ne zanimajo, s sošolkami se skrega samo takrat, ko je treba, fante pa da na stranski tir zaradi sanj o plesni karieri, kjer vsak dan na skrivaj miga na stari dobri rap. Drži, Fish Tank se spretno izogne vsem klišejem o problematičnih familijah, saj zgodbe nikoli ne pelje v ekstrem, v kake posebne preobrate in šokantne zaključke. Je le prepričljiv portret mladega dekleta, ki se ji življenje obrne na glavo s prihodom maminega novega fanta Connorja (Michael Fassbender), v katerem najde očetovsko figuro. Prijatelja, socialnega delavca in psihologa. Vse do trenutka, ko pristaneta v postelji. To je žal edina napaka tega sicer odličnega filma. Zasuk, ki po mojem mnenju uniči očarljivost in bi sodil v kak tipično klišejski film o problematični družini.
Ocena: 8/10
IZTOK GARTNER IN NJEGOV FILMSKO GLASBENI SVET 