Odšel je RADKO POLIČ, za prijatelje, RAC, verjetno najboljši slovenski igralec vseh časov. Če ne verjamete, si poglejte film Idealist, ki ga je leta 1976 posnel Igor Pretnar, pa vam bo takoj jasno o čem govorim. Njegov Martin Kačur je v tem film res izjemna igralska kreacija. Tako zelo dobra, doživeta in prepričljiva, da se gledalec vpraša, kjer je konec Poliča, kje pa se začne Kačur. In obratno, seveda. Nič manj izvrsten ni bil v filmu Christophoros, ki ga je leta 1985 posnel Andrej Mlakar, in kjer je upodobil Ivana, nekdanjega partizana, ki mu živce para prijatelj Martin, sicer belogardist. Polič je bil odštekan model. Idealen tudi za vlogo Desetega brata, več kot idealen za spletkarske vloge v filmih Odpadnik in Balkan ekspres. Zelo fino ga je bilo gledati tudi v mojstrovini Vdovstvo Karoline Žašler in v kultni komediji To so gadi, kjer mu glavo zavrti seksi Milada Kalezič, s katero sem ga večkrat ujel tudi na celjskih ulicah, ko je ona še igrala v celjskem teatru. Nazadnje sem ga videl v seriji Leninov park, pred tem pa v nekem ljubljanskem lokalu, kjer je sedel, pil kavico in imel pri sebi napravo za dovod kisika, brez katere zadnja leta ni mogel nikamor. Radko Polič je bil velikan slovenskega filma, ki so ga močno cenili tudi na Balkanu. In igralec, ki bi mu v Hollywoodu že zdavnaj dali vsaj tri oskarje in AFI. Da o njegovih presežkih v gledališču niti ne začnem govoriti. Prav imate, Polič je v zelo solidnem filmu Falsifikator igral Tita, ki na hitro zapozira v svoji rezidenci na Bledu, v odlični seriji Klan je bil češki poslovnež in barabin Jirži Hrabec, v zelo dobri Dragi moji Izi pa je upodobil sina, ki ga sesuje občutek krivde. Izjemen umetnik, interpret in igralska legenda v pravem pomenu te besede. Gospod Polič, slovenski Robert Duvall, je umrl danes, star 80 let.
IZTOK GARTNER IN NJEGOV FILMSKO GLASBENI SVET 