Miha Baloh, eden največjih slovenskih filmskih zvezdnikov vseh časov, se je 21. maja, leta 1928, rodil na Jesenicah in svojo igralsko pot začel v mariborskem ter tržaškem gledališču. Nastopil je v več kot štiridesetih filmih in se prebil tudi v italijanske, švicarske, sovjetske in francoske celovečerce in serije, kjer je naredil solidno mednarodno kariero, ki bi morala biti glede na njegov talent, karizmo in izgled še dosti večja ter odmevnejša. Itak, Baloh je postal zvezda leta 1960, ko je ob veliki Duši Počkaj, ki je igrala Marušo, nastopil v vlogi Petra v mojstrovini Ples v dežju, katero je seveda posnel legendarni, kultni in ikonični Boštjan Hladnik. Pred tem je resda igral že v Ne čakaj na maj in jasno da v Veselici, ki mu je za vlogo invalida Aleša v Puli prinesla nagrado za najboljšega igralca. Toda kar se mene tiče, je legenda postal zaradi Plesa v dežju, tega zares vrhunskega avtorskega in modernističnega filma, ki so nam ga lahko takrat zavidali po vsej Evropi. Drži, Miha Baloh, slovenski William Holden, je potem igral tudi v Hladnikovi kultni Maškaradi, kjer mu je žena Vida Jerman nataknila rogove z mlajšim ljubimcem, pa seveda v tretjem delu mitskega Winnetouja, kjer je ujel zelo opazno vlogo nepridiprava Gomeza, pa še marsikaj se najde. Miha Baloh je bil mojster igre. Tako gledališke, kot filmske. Rojen tudi za bližnje kadre, kar lahko preverite v Plesu v dežju, ko ga kamera ujame zares od blizu, kjer svoji Maruši dahne: “Veš, ni, ni boljšega sveta. Ta je. In midva živiva v njem. Ti si, Maruša rdečelaska, ti si, in ta svet je ta svet. In še nekaj, kar sem ti mogoče pozabil povedati, Maruša rdečelaska: neizmerno te ljubim.” Prav imate, samo tako velik igralec kot je bil Miha Baloh, lahko izreče tako mogočne besede in preživi.
IZTOK GARTNER IN NJEGOV FILMSKO GLASBENI SVET 