Portret: Marlon Brando

Na današnji dan bi MARLON BRANDO, svetovni prvak filmske igre, pačenja pred kamero in momljanja med dialogi, praznoval okroglih 100 let. Ultimativna ikona method actinga, esenca super zvezde in seks simbola ter monumentalni filmski kult, ki je vplival na celo generacijo najboljših igralcev vseh časov, med katerimi sta tudi Al Pacino in Robert De Niro, ki je imel to čast, da je igral mladega Branda v drugem Botru. Brando je bil tako zelo perfekten, modren in pred časom, da mu do kolen nista segla niti Montgomery Clift in James Dean, ki se je resda pačil še bolj kot Brando. To, kar je Brando ustvaril v filmih On the Waterfront in A Streetcar Named Desire, kjer je igral Terryja Malloya in Stanleyja Kowalskega, ni pred njim in za njim uspelo nikomur. Ti dve vlogi sta testament igralskega poklica, s katerima je Brando začel povsem nov stil igre in naredil atentat na vse igralce, ki so pred kamero stali pred njim. Brando je ujel generacijsko lukno in postal idol mladine. Tudi zavoljo filma The Wild One, kjer je mulce obsedel z usnjeno jakno ter motorjem. To, kar je hotel biti Paul Newman, je bil Marlon Brando, ta igralski velikan, ki je bil odličen tudi takrat, ko je nastopil v slabem filmu. Če ne odličen, pa vsaj poseben in drugačen od drugih. Pač karizma na dveh nogah. In večni upornik, ki se mu je zelo kmalu začelo jebati za Hollywood in kvalitetne filmske projekte. Še Napoleona (Desiree), Emiliana Zapato (Viva Zapata!) in Marka Antonija (Julius Cesar) je igral, jebentiš. Pa prepeval je (Guys and Dolls). Pa Japonca Sakinija je igral (The Teahouse of the August Moon), da se ne pozabi. Karkoli je hotel igrati in početi pred kamero, je igral in počel. Ker je bil Brando, največji zvezdnik takratnega časa. Leta 1961 si je zaželel še režirati in je zrežiral svoj prvenec One-Eyed Jacks, zelo dober vestern, ki si zasluži večkraten ogled. Ko je hotel biti novi Fletcher Christian, so mu dali rimejk filma Mutiny on the Bounty, ki pa je seveda neslavno pogorel pri gledalcih. Je pa res, da se je Brando, ta veliki ženskar in plejboj, ki v svoji izjemni biografiji Brando: pesmi moje matere razlaga, da je seksal tudi z Marilyn Monroe, zaljubil v soigralko Tarito Teriipaia, ki je postala njegova tretja žena. Itak, Tarita je po njegovi smrti leta 2004 izdala avtobiografijo z naslovom Marlon, My Love and My Torment, njuna hčerka Cheyenne pa je pri komaj 25-ih letih storila samomor z obešenjem. Čeprav so po Bountyju sledila sušna leta, je Brando posnel izvrstni The Chase in briljantni Reflections in a Golden Eye, kjer mu je družbo delala Elizabeth Taylor, nato pa se osmešil z Grofico iz Hong Konga, poslednjim filmom velikega Charlieja Chaplina, kjer mu je družbo delala Sophia Loren. Film je bil velik flop, Brando pa je postal tako imenovani box office poison. Vse do legendarnega Botra, ki ga je seveda znova vrnil na piedestal največjih igralcev vseh časov in mu ruknil tudi drugega oskarja, po katerega pa seveda ni prišel. Njegov Vito Corleone je ultimativni presežek in verjetno res najbolje odigrana filmska vloga vseh časov, za katero pa se je moral boriti in moledovati, saj je imel takrat imidž težavnega in precej pozabljenega zvezdnika. No, leto kasneje je dodal še perfektni Poslednji tango v Parizu, konec sedemdesetih epsko Apokalipso zdaj, vmes pa z Jackom Nicholsonom užival v filmu The Missouri Breaks in za Supermanovega očeta pobral skoraj štiri milijone dolarjev, kar je bilo več kot je dobila ostala ekipa skupaj. Superzvednik, pač, nimaš kaj. Osemdeseta je praktično prespal in samo na začetku ter na koncu dekade posnel en film. Formulo z Georgeom C. Scottom in Dry White Season z Donaldom Sutheerlandom, ki mu je prinesel novo nominacijo za oskarja in njegovo kariero spet malo obudil. V devetdesetih, ko je bil že konkretno okrogel, je znova migal in dekado začel s komedijo The Freshman, kjer je zabavno parodiral svojo epsko vlogo iz Botra, nato je užival v očarljivem Don Juanu De Marcu, pred tem poziral v Christopher Columbus: The Discovery, nastopil v režijskem prvencu (The Brave) prijatelja Johnnyja Deppa in perverzno užival v naslovni vlogi grozljivke The Island of Dr. Moreau. Leta 2001 je svoje igralske sposobnosti še zadnjič pokazal v kriminalki The Score, kjer sta mu družbo delala De Niro in Edward Norton, istega leta pa je nastopil tudi v videospotu You Rock My World svojega dolgoletnega prijatelja Michaela Jacksona (njegov sin Miko Brando je bil Jacksonov bodyguard, če se ne motim). Brando, ki je leta 2004 umrl, star 80 let, je bil igralska inštitucija in blagovna znamka. Poročen je bil trikrat, imel je enajst otrok (prezgodaj je umrl tudi njegov problematični sin Christian), njegovo posteljo pa sta greli tudi Rita Moreno in Katy Jurado. Brando je bil antologijski bad boy, ki bi si ga morali izmisliti, če ne bi obstajal. Lep kot slika, seksi kot hudič, karizmatičen pa tako zelo, da ga je kamera komaj lovila, ko je bil v polni formi. Ali kot je nekoč dejal sam: “Never confuse the size of your paycheck with the size of your talent.”