Tole je moj četrti album legendarne in ikonične skupine Kiss, sicer pa njihov osmi, da se ne pozabi. In prvi brez bobnarja in ustanovnega člana Petra Crissa, ki pa se vseeno pojavi na naslovki in v videospotu za pesem Shandi, ki so jo izdali kot prvi single. Drži, Shandi in cel vajb tega albuma je za Kiss precej soft in bolj pop kot rock, če povem čisto preprosto, zato ni čudno, da tudi kritiki niso bili navdušeni in da je tudi Gene Simmons kljub zlati nakladi kasneje dejal, da je šlo za “shitty slbum”. No, saj vse skupaj dejansko ni tako slabo, pa tudi pesmi so okej, toda kot celota gre za pozabljivo in premalo udarno ter markantno ploščo, kjer sta videospote dobila še Talk To Me in Tomorrow, če sem ne motim.
IZTOK GARTNER IN NJEGOV FILMSKO GLASBENI SVET 